Fotoučilnica » Olympus E-620

Olympus E-620 je zadnji model, ki je nekako logični naslednik modela E-520, čeprav je od njega nekoliko manjši po dimenzijah.

Aparat kljub svoji izredni majhnosti, je najmanjši DSLR, kar sem jih videl, zelo dobro sede tudi v večjo roko. Nekoliko nerodno je edino, če imamo res veliko roko in želimo pritiskati na gumbe na zadnji strani med tek, ko gledamo skozi okular in fotografiramo. V tem primeru se resnično »pozna«, da je fotoaparat majhen. Je pa to zagotovo tudi zelo velika prednost, saj fotografska torba ne bo tako težka, kot bi bila sicer. Zaslon je, kot smo pri Olympusu zadnje čase že vajeni, vrtljiv in ga lahko po potrebi tudi popolnoma zakrijemo. Se pa največja uporabnost vrtljivega zaslona pokaže skupaj s funkcijo Live-view. Zaslon nadomešča tudi tistega »zgornjega« ki ga E-620 nima. Pa tudi prostora zanj ni. Na zgornji strani je poleg sprožilca velik vrtljiv gumb s programi in stikalom za vklop. Poleg njega pa še nekoliko manjši gumb, ki služi za nastavitev različnih parametrov. Resnično smo pogrešali še drugi vrtljiv gumb, saj pri nekoliko večjih bratih z enim nastavljamo zaslonko in z drugim zaklop.

: Olympus E-620

Na spodnji strani fotoaparata je še odprtina za baterijo, ki je enaka baterijam iz modela E-420. Ob strani sta pod pokrovčkom dve reži za XD in CF spominske kartice. Za povezavo s svetom je na zadnji strani pod večsmernimi tipkami USB 2.0 priključek, ki deluje odvisno od tega, kateri kabel na aparat priključimo. Prenos podatkov ali Video Out.

Po funkcijah pa lahko E-620 postavimo ob bok modelu E-30, saj imata vgrajeno enako štiritretinsko tipalo. E-620 ima povsem nov AF. Če ga primerjamo z večjimi brati, ki imajo 11točkovnega in E-520, ki ima 3 točkovnega. Kakorkoli je iz 3 točk na 7 precejšnji napredek. AF lahko nastavljamo za vsako točko posebej in za več različnih ali enakih objektivov posebej. Aparat jih loči po serijski številki. Na ta način lahko odpravljamo različne napake v objektivih. Funkcija je zelo napredna in je ne srečujemo v tem razredu fotoaparatov. Stabilizacija slike ima tri stopnje, da lahko fotografiramo tudi gibajoče objekte »panning«. Klasičnim scenskim programom so dodani tudi nekateri Art filtri, ki dopolnjujejo že tako dolgo paleto scenskih načinov fotografiranja. V Fotoučilnici učimo slušatelje, da naj se scenskih programov poslužujejo le toliko, da se naučijo kako fotoaparat nastavi parametre v določenih pogojih glede na kader, ki ga fotografiramo. Sicer pa so scenski načini nekakšna potuha. Smo mnenja in svetujemo uporabo A, S in M načina fotografiranja. Začetnikom pa namesto avtomatika svetujemo P. Hvalimo nastavitev beline. Poleg različnih nastavitev in treh različnih tipov neonskih luči lahko spreminjamo temperaturo med 2000 in 14000 kelvini. Za posebne pogoje, pa lahko shranimo tudi svojo nastavitev. Poleg vgrajene bliskavice lahko uporabimo tudi zunanjo bliskavico. Sinhronizacija zunanje bliskavice gre le do 1/180 sek, kar je za studijsko fotografijo nekoliko premalo. Sicer pa fotoaparat niti ni namenjen studijski fotografiji, čeprav bi gal hako brez težav uporabili tudi za ta namen. Šuma pri 100 ISO ni, tipalo je dovolj zmogljivo, objektivi pa so itak poglavje zase. Uporabimo tistega, ki ga potrebujemo.

E-620 je izredno zmogljiv aparat z celo vrsto različnih funkcij, ki ga dvigujejo nad povprečje. Za zmerno ceno dobimo v kitu dva objketiva. Prvi pokriva široki kot, drugi z daljšo goriščnico pa omogoča približati tudi tiste nekoliko bolj oddaljene objekte. Občutek v roki je izredno dober, za kar se lahko zahvalimo izredno kvalitetni in robustni plastiki. Na ravno pravih mestih pa je ohišje tudi gumirano, kar daje še boljši občutek v roki. Teža z baterijo je le 521g kar aparat približuje teži kompaktnih modelov.

]]>