Kot predstavnik Fotoučilnice sem se dne 23.11.2011, na povabilo 3A servisa in trgovine, udeležil predstavitve dveh novih fotoaparatov, ki vsaj kar se prodajnih uspehov tiče, obetata veliko. V teoriji in praksi smo spoznali večjega SLT-A77 in kompaktnejšega NEX-7. Slednjega se zaradi interesa prisotnih sploh nisem uspel dotaknit. Ker sem pred mesecem ali dvema spoznal njegovega starejšega brata – NEX-5, bom rekel samo to – zame najuporabnejša kamerca za vsakogar! Prisoten je bil tudi SONY SLT-65, ki pa je nekako kar ostajal na mizi. Ohišje slednjega je iz polikarbonata in manjše, kar verjetno ni prepričalo prisotnih, poleg tega pa se je zraven šopirilo nekaj prvih primerkov A77, katerih telo je iz magnezijeve zlitine. Seveda sem A77 zapopadel tudi sam, zato se mu bom malo bolj posvetil. Ohišje je dokaj veliko, z gripom pa res nudi super oporo tudi za večjo moško dlan. Gripu gre velika kritika glede postavitve gumbov, saj je le teh preveč, ključne pa ob hitrem preprijemu nehote aktiviramo, kar se anatomije tiče, je pa odličen! Tu gre pripomniti, da na A77 sede le zanj namenjen grip. Kot Canonašu z 20 let + stažem na Canonu sem rabil ene pol ure, da sem ugotovil, kje so gumbi in vsaj približno kje naj bi kaj bilo v menijih. Blizu mi je bil le (preobčutljiv!) joystick na podobnem mestu, kot ga ima Canon. Ok – jasno, stvar treninga in kilometrine na Sonyju. Ni jasno le to, zakaj so objektivi tako enormno veliki… Nameščena klasična Ø77mm leča je komaj objemljiva za normalno zoomiranje. To pripombo je povzelo kar nekaj fotografov. NEX-7 predvsem pa A77, sta navzven videti kot DSLR, a že po pogledu skozi iskalo, če ne takrat pa takoj po prvi prožitvi, opazimo da manjka nekaj mehanskega v njunih telesih. Namesto glasnega »škljoc« se zasliši dokaj tih in za nekoga, ki treska z gromko DSLR kamero, popolnoma nemoteč zvok. Pri A77 je iskalo v bistvu OLED ekranček (2,4MP px) s 100% pokritostjo motiva. Vem, kakor mene je tudi vas streslo po telesu. Dokler nisem pogledal skozi v poltemi. Tudi v polmraku opazimo vse podrobnosti, barve so neverjetno realne, motiv pa svetel, visoko kontrasten in oster. Na v vse smeri vrtljivem izvlečnem glavnem ekrančku najdemo vse informacije, ki so projecirane tudi na ekranček v iskalu. Ko zajamemo posnetek, nam fotografija zamrznjena ostane v iskalu, dokler ponovno ne pritisnemo prožila do polovice, seveda pa lahko to funkcijo izklopimo. Uporabno za hitro kontrolo zajete fotografije. Ker v aparatu nimamo pomičnega zrcalca nam motiv ob prožitvi ne izgine izpred oči, tako pri hitro premikajočih motivih ohranimo 100% kontrolo nad objektom. Svetloba skozi polprosojno zrcalo pade direktno na tipalo – zrcalce se ne umika svetlobi kot pri DSLR kamerah. Senzor pri SONY A77 je CMOS s 24MP. Glede na crop factor 1.5x, tele-zoom objektive in možnost izreza (24MP), bo te mašince nemara vesel kak foto-lovec, kaj pa to pomeni na področju digitalnega šuma, pa vzorci fotografij na medmrežju povedo sami zase. Sledil je preizkus AF v problematičnih pogojih (polmrak) in združevanje šestih posnetkov v enega. Zadeva deluje neverjetno dobro. Dih je vzela demonstracija, ko je predavatelj v mraku, kjer bi sam slikal na 1/40s, f2.8 in 1600+ISO (z globoko zajetim zrakom in vključenim IS, in popitim trdilcem), slikal v burst mode in med zajemanjem serije mahal z aparatom. Posnetek je bil preko hdmi projeciran direktno na 82” TV sprejemnik. Rezultat – smrtna tišina in misli, ki so šibale po možganskih vijugah. Vsi smo bili pač zazrti v prihodnost. Z aparati smo se odpravili na teren, kjer smo lahko v praksi preizkusili hiter AF ter 12fps zaporedno zajemanje motiva. Mene osebno je zmotil predvsem predolg čas procesiranja med posameznimi proženji. Zadevo so nam pojasnili s tem, da gre zgolj za demo aparate in da tega zamika ne bo. ISO je razširljiv od 50-16000 (razširljiv do 25600). Spodnja meja je zelo zanimiva pri močni svetlobi in uporabi bliskavic. Senzor ima vgrajen sistem samodejnega čiščenja, sam fotoaparat pa ima še ogromno drugih bombončkov, ki so sami po sebi sicer zanimivi v tehnološkem smislu (vse dodatne tehnične podatke imate na voljo na internetu), kakšna pa je njihova uporabna vrednost na terenu.. v resni akciji… to pa je že druga zgodba.. Torej da.. Prvič sem dobil občutek, da je DSLR kamera kot jo poznamo sedaj – v izumiranju. Zdaj me pa linčajte.

Robert Predan